Dan možganov

16. marca 2016 smo praznovali prvi slovenski dan možganov.

Proglasitev slovenskega dneva možganov s strani Vlade RS je simbolno dejanje, s katerim smo sklenili prvo fazo prizadevanj Sinapse in Slovenskega sveta za možgane za izboljšanje preprečevanja, prepoznave in zdravljenja bolezni možganov ter za napredek izobraževanja in raziskovanja možganov v zdravju in bolezni.

Ob prvem dnevu možganov smo pripravili izbor znanstveno podprtih napotkov za zdravo življenje s poudarkom na skrbi za zdravje možganov.

Bolj ko na oder človekove in družbene izkušnje prihajajo spoznanja o delovanju možganov, čeprav tiho in negotovo, manj je prostora za laži, predsodke, ideologijo in politiziranje.

Spoznavamo, da imamo enake nevrone kot bitja z dna evolucijske verige in da smo zgolj pepel davno preminulih zvezd. A mi s temi nevroni preračunavamo spektre oddaljenih galaksij, zremo v svoje lastno rojstvo in smrt in ugibamo o smislu. Možgani so zbir preproste biologije in fizike. To je izziv in priložnost za raziskovalca in zdravnika; v vsakdanjem življenju pa povabilo k skromnosti, ponosu in empatiji.

prof. dr. Zvezdan Pirtošek
predsednik Slovenskega sveta za možgane
predstojnik KOBŽ UKC Ljubljana
Blaž Bertoncelj in Andreja Podlogar
koreografa, plesalca, pedagoga argentinskega tanga
Zanimivo je spoznanje, da je bila in je moja pomoč skrbnikom vsaj tako pomembna, če ne včasih še bolj odločilna za kvaliteto bolnikovega življenja in njegove družine kot pomoč bolniku samemu.

Katera spoznanja, kakšni občutki mi – kot medicinski sestri – ostajajo po 30-ih letih dela z bolniki s Parkinsonovo in Alzheimerjevo boleznijo? Nekatere bolnike z družino spremljam res že 30 let. Nepričakovano je občutje, da lahko delo z bolniki s težko, neozdravljivo boleznijo možganov, počasi odstira pot tudi k več osebne moči in globalnega humanizma. Nekaj pa je tudi žalosti in včasih težko razumljivo dejstvo, ker nas – ob veliko boljših možnostih zdravljenja – bolniki danes dosežejo veliko težje in dosti kasneje kot pred tremi desetletji.

Lidija Ocepek

We are faced with two major societal challenges in the domain of brain disease that are likely to have an enormous economic impact if they are not resolved soon.

Young people are the target of the major psychiatric syndromes. They kill themselves frequently or can even kill in rare instances because of diseases such as schizophrenia, depression or bipolar illness. A large majority leave the work force and are emotional or behavioural invalids for the remainder of their lives. At the end of life many people spend a decade or more in a state of physical and cognitive decline. They have to be looked after by families or society on a day-to-day basis. As our populations grow so the numbers of people who suffer disability grows. Yet, we have no cures, we do not know what the causes are, and all we can do is to try to alleviate suffering.

Now, with the impressive advances in computing, mathematics and engineering we see hope for new ways of discovering what we need to do to help such people.

The informatics approach to medical and research data pioneered by the European Commission’s Human Brain Project, in which Slovenia is playing an important part, has a strategy and is implementing it with signs of early success. Keep an eye on the press over the next few years because much will change when the technology is rolled out and medical science has new techniques to meet the challenges of brain diseases, which without innovation and solution will otherwise have grave consequences.

Professor Richard Frackowiak
Co-director Human Brain Project
Ecole Polytechnique Fédérale
Možgani nam omogočajo, da živimo, čustvujemo, mislimo in se vključujemo v naravno in kulturno okolje. Ali nam bodo omogočili tudi samospoznanje?
prof. dr. Olga Markič

Nevroznanstvene raziskave o zgradbi in delovanju možganov, ki so se razmahnile v zadnjih dveh desetletjih, so nedvomno zelo dobrodošel prispevek k boljšemu razumevanju nas samih in sveta, v katerem živimo. Pri tem pa se mi zdi pomembno, da nevroznanstveniki ne dovolijo, da bi jih zaslepil blišč trenutne uspešnosti, in se skušajo vzdržati preveč določnih in poenostavljajočih sklepov. Vse prerado se namreč zgodi, da se to, kar je v nekem zgodovinskem kontekstu videti »samoumevno« in »razvidno«, že generacijo kasneje izkaže za neutemeljeno, celo naivno.

Nesporno je, da nas lahko delovanje možganov nauči ogromno; a ne gre pozabiti, da so možgani brezšivno vpeti v ostale telesne sisteme, kakor tudi širše naravno in družbeno okolje, ki vsi igrajo nepogrešljivo vlogo pri razumevanju uganke, ki je človek.

V poplavi bleščečih se in pisanih slik možganov se je včasih dobro spomniti stare ljudske modrosti, ki pravi, da ni nujno zlato vse, kar se sveti.

dr. Sebastjan Vörös, filozof
Filozofska fakulteta UL
Čeprav vemo o tem zelo malo, je ravno dovolj, da zadnja leta ne govorimo več le o bolezenskem konceptu odvisnosti, pač pa celo o bolezni možganov. Že samo to dejstvo lahko ogromno pripomore k spreminjanju odnosa družbe in samih odvisnikov do odvisnosti, k opuščanju zastarelega moralističnega pristopa in k sprejemanju sodobnejšega, bolj humanega.

To je razbremenitev, ki je nujno potrebna pri obravnavi odvisnosti.

Tako lahko na zdravljenje odvisnosti gledamo kot na jačanje evolucijsko mlajšega dela možganov – to je možganske skorje, da bo s svojimi višjimi psihičnimi funkcijami »premagala« hedonistične centre v evolucijsko starejših možganskih centrih, ki so se tako »navezali« na psihoaktivno snov, da jo poskušajo na vse načine obdržati. V ta namen »zlorabljajo« tudi »mlajše« možgane za ustvarjanje obrambnih mehanizmov. Ozaveščanje smiselnosti človekovega življenja, prepoznavanje motivov in potreb ter učenje učinkovitih vedenj so naloge, ki jih v času zdravljenja in rehabilitacije dajemo možganski skorji, da ponovno vzpostavi takšno delovanje organizma, ki dela posameznika zdravega in zadovoljnega – brez pomoči psihoaktivnih snovi.

prim. Darja Boben Bardutzky, psihiatrinja
Psihiatrična bolnišnica Vojnik
Oddelek za zdravljenje odvisnosti

Zanimivo, da možganov niti ne čutimo, niti se jih ne zavedamo, so pa glavni koordinator našega telesa, ravnanja, reagiranja, ustvarjanja, celo čustva nam uravnavajo. Pravzaprav se v nas ne zgodi skoraj nič, ne da bi bili v to »vpleteni« možgani. Res prava večfunkcijska naprava – vse v enem, le povezave do fizične izvršitve ukazov morajo biti ves čas aktivne.

Pred petimi leti sem se ponesrečil in si poškodoval hrbtenjačo. Kar se mi je pred tem zdelo samoumevno, je postalo neizvršljivo. Od poškodbe navzdol je gibanje in čutenje onemogočeno, čeprav so možgani vsaj še nekaj časa dajali povsem enake ukaze.

Pravijo, da se človek prilagodi na nove razmere. Se, in to mu omogočajo ravno možgani. Možgani so tisti, ki so zaznali novo okoliščino in sčasoma so se začeli na dražljaje iz okolja odzivati prilagojeno. Prej rutinirani gibi so zdaj postali sestavljeno delo različnih drugih gibov. Možgani dajo zdaj ukaz rokam, da premaknejo noge, delno z rokami uravnavam tudi ravnotežje ipd. Največja domislica možganov pa je preventivno delovanje. Zdaj prilagojeno novim razmeram poskrbijo, da do nekaterih situacij, ki so bile prej vsakdanje in »nenevarne«, sploh ne pride. Pomembno je, da ne izgubim ravnotežja, izkušnja me je naučila, da na pikniku ne sedim preblizu ognja, ker ne bi čutil opekline, ko vozim je pomembna opora trupa in rok … Seveda vse te prilagoditve ne bi uspele brez ustrezne vloge možganov.

Davor iz Ljubljane
Celice glije so povezane z dolgotrajnim spominom, z mehanizmi homeostaze spanja, in tudi s patološkimi procesi nevrodegeneracije, nevrorazvojnih bolezni in sodelujejo pri odgovoru na možgansko poškodbo.

Možgani predstavljajo 2 % mase telesa, a v mirovanju porabijo 25 % glukoze. Relativno visoka poraba energije je povezana z izjemno sposobnostjo prenosa informacij po nevronskih spletih. Energetska podpora za te procese je povezana z nevroglijo, saj te celice praviloma skladiščijo glikogen. Celice glije po številu prekašajo nevrone v skorji velikih možganov, ki po masi predstavljajo 82 % mase možganov, a so bile znanstveno prezrte skoraj stoletje. Potem, ko je za opis teh celic Ramon y Cajal prejel Nobelovo nagrado in potem, ko je Otto Levi prejel enako nagrado za odkritje kemičnega načina prenosa informacij v živčevju, je veljalo, da so le nevroni sposobni prenosa kemičnega prenosa informacij v možganih. V letu 1994 pa je bilo odkrito, da tudi nevroglija izloča kemične prenašalce. Torej je nevroglija po funkciji podobna nevronom, razlika je v časovni domeni delovanja. Celice glije komunicirajo izredno počasi, več velikostnih razredov počasneje kot nevroni. A skupaj nevroni in glija omogočajo, da osrednje živčevje lahko odgovarja v domenah milisekund na eni strani in v domeni ur oziroma daljših obdobij zaradi celic glije.

akademik prof. dr. Robert Zorec
Zagata razmerja med posameznikom in zakonom tudi ni le vprašanje, zakaj posameznik zakon krši, ampak tudi to, zakaj ga uboga. V prihodnje bo morda nevroznanost poskušala pokazati, kaj se dogaja v možganih tistih, ki zakon spoštujejo. Upam pa, da represivni organi v družbi ne bodo uporabili izsledkov nevroznanosti, da naredijo ljudi bolj ubogljive.

Danes se vse bolj poslužujemo nevroznanosti, ko poskušamo razumeti, zakaj ljudje kršijo družbene norme. Poškodba možganov ali novotvorba v njih lahko bistveno spremeni posameznikovo osebnost in obnašanje. Včasih lahko takšna možganska sprememba privede tudi do tega, da posameznik stori dejanja, ki so v nasprotju s pravnim redom. Toda vedenja posameznika nikakor ne moremo zvesti na možgane. Zato kriminologija in pravo ohranjata idejo svobodne volje. Psihoanalitiki pa poudarjajo, da je subjekt še kaj več kot skupek celic ter da nezavedno, fantazme, želje in goni zahtevajo premislek, ki gre preko analize anatomije in biokemičnih procesov v telesu.

dr. Renata Salecl
I am sure this initiative will further promote neuroscience research and will help those patients who suffer from brain diseases.

The Slovene Neuroscience Association is an excellent organization and its board is made of first-class neuroscientists. I am really delighted to hear that they have organized a National Brain Day in Slovenia.

Fabrizio Benedetti
Director, Center for Hypoxia, Plateau Rosa Labs, Breuil-Cervinia (Italy), Zermatt (Switzerland)
Professor, University of Turin Medical School, Neuroscience Dept, Turin (Italy)
Z velikim navdušenjem spremljam program dogodkov Tedna možganov in čestitam SiNAPSI za prvi dosežek akcije Za možgane – nacionalni dan možganov.
prof. dr. Milan R. Dimitrijević
častni član SiNAPSE iz Houstona v Texasu

Za možgane na spletu

K akciji Za možgane lahko prispevate tudi s širjenjem novic in objav o možganih na teh straneh, straneh Sinapse in drugih partnerjev v akciji. Veseli bomo tudi vaših retwittov in drugih opozoril na akcijo.

akcija za možgane se pričenja
Blaž Koritnik

Pričetek akcije Za možgane

VEČ

prvih deset dni projekta za možgane
Grega Repovš

V ponedeljek 11.3. smo po nekaj mesecih priprave in aktivnega dela na zasnovi in pripravi spletnih strani javnosti predstavili akcijo Za možgane. Naj predstavimo, čemu je akcija namenjena in kaj smo uresničili v prvih desetih dneh.

VEČ

Evropski mesec možganov
Rok Berlot

304 milijarde evrov ... Okvirna ocena stroškov bolezni možganov od januarja 2013 v Evropi, podana na spletni strani Evropskega sveta za možgane, še naprej nezadržno raste. Za zneskom, povezanim z zdravljenjem in obravnavo bolnikov ter znižano kvaliteto njihovega življenja, zmanjšano produktivnostjo in zgodnjo umrljivostjo, pa se skriva še precej več: množica osebnih in družinskih zgodb, zaznamovanih zaradi nevroloških in psihiatričnih bolezni.

VEČ

2000+ podpisov za Nacionalni dan možganov
Grega Repovš

Šest mesecev in 2122 podpisov Za možgane. Ta teden SiNAPSA in Slovenski svet za možgane vlagata predlog za proglasitev tretje srede v marcu za vsakoletni nacionalni Dan možganov.

VEČ

Slovenski dan možganov
Blaž Koritnik

Vlada Republike Slovenije je razglasila tretjo sredo v marcu za slovenski dan možganov. S tem simbolnim dejanjem smo sklenili prvo fazo akcije Za možgane.

VEČ